Zakon o temeljni geodetski izmeri

Zakon o temeljni geodetski izmeri (Uradni list RS, št. 16/74 in 42/86)

Zakon o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) ureja izdelavo in vzdrževanje mreže temeljnih geodetskih točk in temeljnih topografskih načrtov ter temeljnih topografskih kart in preglednih kart Republike Slovenije.

Zakon ne ureja vseh geodetskih izmer oziroma celotne geodetske dejavnosti, ampak samo tiste, ki so splošnega pomena za državo. 

Lastnikom in uporabnikom nepremičnin se s tem zakonom nalaga dolžnost, da morajo zaradi opravljanja del temeljne geodetske izmere dovoliti dostop do svojih nepremičnin ter dovoliti postavitev izmeritvenih znamenj in oznak na njihovih nepremičninah. 

Izmeritvena znamenja so znamenja vseh vrst, s katerimi so stalno (trajno) označene geodetske točke (temeljne in izmeritvene) na zemlji ali pod njo (kamen, opeka, železo, vklesan znak na skali ...).

Izmeritvene oznake so naprave, ki omogočajo, da so geodetske točke vidne, oziroma da jih je možno opazovati na daljavo (piramida, signali, odri) in so postavljene z namenom, da se uporabljajo trajno oziroma dalj časa, ne pa samo za čas prve določitve geodetske točke.

Pristojna geodetska uprava je dolžna pismeno obvestiti vsakega lastnika oziroma uporabnika nepremičnin o vrsti in legi izmeritvenih znamenj in oznak, ki so postavljene na njegovem zemljišču oziroma objektu.

Če je bila pri opravljanju del temeljne geodetske izmere povzročena škoda na nepremičnini, ima lastnik oziroma uporabnik te nepremičnine pravico zahtevati odškodnino od izvajalca, ki je dela temeljne geodetske izmere opravil. 

Zakon prepoveduje odstranjevanje, poškodovanje, uničenje, zasutje ali samovoljno prestavitev izmeritvenih znamenj in oznak. Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci nepremičnin, na katerih so izmeritvena znamenja in oznake, so v roku 30 dni od dneva, ko so zvedeli za spremembo, pristojnemu geodetskemu organu dolžni prijaviti vsako odstranitev, poškodbo, uničenje, zasutje ali samovoljno prestavitev izmeritvenih znamenj in oznak. Samovoljna odstranitev, poškodba, uničenje, zasutje ali prestavitev izmeritvenih znamenj in oznak ter opustitev dolžnosti obveščanja sta prekršek, za katerega se kaznuje posameznik z denarno kaznijo do 150.000 tolarjev, pravna oseba z denarno kaznijo do 10.000.000 tolarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo do 500.000 tolarjev.

Na zahtevo lastnika oziroma uporabnika nepremičnine se lahko dovoli prestavitev izmeritvenega znamenja oziroma oznake, če so za to utemeljeni razlogi.

Podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi ZTGI:

Pravilnik o uporabi Gauss-Krugerjeve projekcije pri izdelavi državne topografske karte v merilu 1 : 25 000 in razdelitev na liste (Ur.l.RS 36/98).

Pravilnik o znakih za temeljne topografske načrte (Ur.l.SRS 29/82).

Navodila o tekočem usklajevanju temeljnih topografskih načrtov meril 1 : 5000 in 1 : 10000 (Ur.l.SRS 30/83).

Odredba o pisavi zemljepisnih imen v načrtih in kartah na narodnostno mešanih območjih v SR Sloveniji (Ur.l.SRS 11/80).

Pravilnik o tehničnih normativih za mrežo temeljnih geodetskih točk (Ur.l.SRS 29/81).

Navodilo o arhiviranju in razmnoževanju v zmanjšanjem formatu podatkov temeljne geodetske izmere (Ur.l.SRS 7/76).